RSS vir

Revija Rast, št. 5-6/2015

Darja Peperko Golob: Vse njegove poti so vodile h knjigi in knjižnici

Ob 100-letnici rojstva Boga Komelja, nestorja dolenjskega knjižničarstva

več » (pdf)

Revija Rast, št. 3-4/2015

Jovo Grobovšek: »Pri slonu v gosteh« so fografije našle zatočišče

Kava bar Pri slonu, Cesta komandanta Staneta 22 – danes Rozmanova ulica 22, lastnik lokala Cveto Šali. Nekdanja Perova gostilna , ki jo je po očetovi smrti prevzela Marija Mica Šali, je po letu 1979 postala Kava bar Pri slonu.

več » (pdf)

Revija Rast, št. 3-4/2015

Silvo Torkar: O krajevnem imenu Občice

Vas Občice leži v Črmošnjiško-Poljanski dolini, na vzhodnem robu nekdanjega kočevarskega jezikovnega otoka. Od leta 1998 je v tej vasici sedež Društva Kočevarjev staroselcev

več » (pdf)

Revija Rast, št. 1-2/2015

Stane Granda: 650 - nazaj in naprej

Namesto uvoda

več » (pdf)

Revija Rast, št. 1-2/2015

Petra Stipančić: Pregled novomeških arheoloških raziskav

Novo mesto sodi med mesta z bogato arheološko preteklostjo, 650-letnica mesta pa je tudi priložnost za pregled različnih arheoloških posegov na njegovem območju.

več » (pdf)

Revija Rast, št. 5-6/2014

Alenka Černelič Krošelj: Le vkup (1515 – 2015)

Medinstitucionalni projekt za pol tisočletja - Letos je minilo 500 let od prvega vseslovenskega kmečkega upora . Le redko imamo možnost obeležiti tako pomembne obletnice, ki zaokrožujejo pol tisočletja življenja našega območja.

več » (pdf)

Revija Rast, št. 5-6/2014

Vida Zorko: 150-letnica rojstva Ignacija Hladnika

Skladatelj in organist Ignacij Hladnik, 25. september 1865, Križe pri Tržiču – 19. marec 1932, Novo mesto

več » (pdf)

Revija Rast, št. 5-6/2014

Mitja Sadek: 70 let baze 20 in partizanskih bolnic v Kočevskem rogu

Letos1 mineva 70 let, odkar so spomeniki državnega pomena iz časa druge svetovne vojne v Kočevskem rogu dobili svojo dokončno podobo.

več » (pdf)

Revija Rast, št. 5-6/2014

Ivanka Počkar: Spomenik vodi – sto let brežiškega vodovodnega stolpa

Čeprav so vodovod v Brežicah napeljali leta 1914, je napeljava redko segla v več prostorov v hiši – vodo za umivanje in druge namene so prinašali iz studenca ali vodnjaka.

več » (pdf)

Revija Rast, št. 3-4/2014

Katarina Udovč: Po vlaški poti preko gorjancev in v preteklost

Arheološka najdišča ob šentjernejski vlaški poti

več » (pdf)

Revija Rast, št. 3-4/2014

Mitja Sadek: Skrivnostna plošča Intendanta Breteuila v Dolenjskem muzeju

Ob 200. obletnici konca francoske oblasti na Kranjskem

več » (pdf)

Revija Rast, št. 3-4/2014

Darja Peperko Golob: Novomeška zgodba o uspehu – Tiskar in založnik Janez Krajec

Popravek prispevka, objavljenega v prejšnji številki Rasti. Namreč, pri njenem oblikovanju – Rast 1-2, 2014 – je med stranema 50 in 51 izpadlo nekaj odstavkov besedila, za kar se uredništvo avtorici opravičuje. Prispevek objavljamo vnovič in v celoti ter brez fotografij prvotne objave. (Opomba uredništva!)

več » (pdf)

Revija Rast, št. 3-4/2014

Franc Mohar: Ako še pridem kedaj živ nazaj?

Spomini Franca Moharja na prvo svetovno vojno

več » (pdf)

Revija Rast, št. 1-2/2014

Iztok Kovačič: Nova palača za novo mesto

Arhitektura=politika=vizija=priložnost

več »

Revija Rast, št. 1-2/2014

Janez Dular: O dolenjski železnodobni družbi in njeni bojevniški eliti

Novo mesto sodi med naša najbolje raziskana arheološka najdišča, zato ne čudi, da se je njegov sloves razširil tudi izven meja ožje domovine. Dobro poznamo zlasti nekdanja grobišča, kar je nedvomno zasluga sodelavcev Dolenjskega muzeja, ki več desetletij neutrudno izkopavajo na območju mesta. Na dan so prišle dragocene najdbe, hkrati z njimi pa kopica drugih podatkov, iz katerih je mogoče z modernimi raziskovalnimi metodami rekonstruirati ustroj železnodobne družbe in proučevati način življenja takratnih ljudi.

več »

Revija Rast, št. 1-2/2014

Darja Peperko Golob: Novomeška zgodba o uspehu – tiskar in založnik Janez Krajec

Novomeški tiskar Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva, založništva in časnikarstva v Novem mestu in na Dolenjskem ter sodi med najpomembnejše slovenske tiskarje 19. stoletja. O tem priča njegova bogata tiskarska, založniška in osebna zapuščina, ki jo hranimo v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. V Krajčevi tiskarni je poleg njegovega najzahtevnejšega dela, ponatisa Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, nastalo ogromno knjižnih in neknjižnih publikacij, ki so našle svoje mesto v skoraj vsakem slovenskem domu. Bil je narodno zaveden in ugleden družbeni delavec, knjigoljub ter ohranjevalec kulturne dediščine na Dolenjskem.

več »

Revija Rast, št. 1-2/2014

Ivan Gregorčič: Janez Kolenc (1922 – 2014)

Zbrali smo se, da se poslovimo od profesorja, slavista, pesnika in pisatelja, nenazadnje prijatelja, moža in očeta Janeza Kolenca[i], ki se mu je tuzemska pot v 92. letu iztekla preteklo nedeljo zjutraj; takrat je odšel na pot v brezčasje, ki vse nas še čaka. O tej poti živi pravzaprav ne vemo nič, zato se ozrimo na njegovo tuzemsko pot, ki nas je družila.

več »

Revija Rast, št. 5-6/2013

Petra Stipančić: Ob 20-letnici smrti arheologa Toneta Kneza

»Sredi delovnega zagona je 2. avgusta 1993 umrl Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja v Novem mestu.« Tako je pred dvajset leti njegov nekrolog In memoriam Tone Knez (1930-1993) v Arheološkem vestniku začel dr. Stane Gabrovec. In danes, 20 let kasneje …

več »

Revija Rast, št. 5-6/2013

Mateja Kambič: Pozabljeni Milan Pugelj

Ob 130-letnici rojstva rojaka, pripovednika, pesnika, urednika in režiserja

več »

Revija Rast, št. 5-6/2013

Tomaž Golob: Vloga zgodovinskega jedra v razvoju Novega mesta

Zakaj se še vedno izogibamo celoviti prenovi mestnega jedra?

več »

Revija Rast, št. 1-2/2013

Anja Dular: Zgodba neke vile

Na južnem pobočju novomeškega Marofa stoji vila, ki se je mnogi Novomeščani spominjajo kot »vrtca«, saj so v njej preživljali svoja otroška leta pod budnim očesom vzgojiteljic. Sezidali so jo pred sto leti in je veljala za eno najlepših hiš v mestu. V njej je živela družina novomeškega sodnika Davorina Zwittra.

več »

Revija Rast, št. 1-2/2013

Katarina Udovč: Pozabljene gomile iz Šmarjeških Toplic

Današnji slovenski prostor skupaj z Istro, Avstrijo in delom severne Italije v obdobju starejše železne dobe uvrščamo v jugovzhodni alpski halštatski kulturni krog. Znotraj tega kulturnega kroga je bila vodilna tako imenovana dolenjska skupina, ki je obsegala ozemlje med Savo in Kolpo ter med Ljubljano na zahodu in izlivom Krke v Savo na vzhodu

več »

Revija Rast, št. 1-2/2013

Tone Jakše: Alfred Jensen in Slovenci

Švedski publicist, pisatelj, prevajalec in slavist Alfred Jensen (1859–1921) je bil prvi in hkrati najpomembnejši graditelj mosta med slovensko in švedsko kulturo. Tukaj je nekaj slik iz njegovega bogatega življenja.

več »

Revija Rast, št. 5-6/2012

Matjaž Ravbar: Prvo letalo nad Belo krajino – zračna obramba v zaledju soške fronte

Dolenjske novice so poročale, da so prebivalci Adlešičev 24. junija 1918, ob približno 11. uri dopoldne, videli letalo, ki je priletelo s Hrvaške. Omenjeni časnik je še poročal, da naj bi priletelo iz smeri Karlovca in bilo namenjeno proti Črnomlju ter potem čez Gorjance. Letelo je izjemno visoko, da so ga prebivalci komaj opazili ...

več »

Revija Rast, št. 5-6/2012

Dejan Vončina: Fotografinja Marija Bavec – Mimi (1904 – 1985)

Njeno fotografsko dejavnost sem začel spoznavati, ko sem proučeval fotografsko in življenjsko pot njenega moža Vinka Bavca[1]. Obema sta trgovski poklic in podjetnost omogočila, da sta se začela uspešno ukvarjati tudi z donosno fotografsko obrtjo

več »

Revija Rast, št. 3-4/2012

Jakob Polenšek: Dr. Josip (Jožef) Režek (1883–1966)

V najbolj severovzhodnem delu Bele krajine, kjer se slovenska zemlja globoko zariva v Hrvaško, žumbersko območje, počiva na 526 metrih nadmorske višine gručasta vas Krašnji Vrh s cerkvico Sv. Trojice. V tej vasici, v hiši s številko 11 (takrat št. 13), je prebivala družina Režek

več »

Revija Rast, št. 3-4/2012

Emil Cesar: Severinu Šaliju v spomin

Ob lanski 100-letnici njegovega rojstva bom še enkrat opozoril na pesnika, prevajalca in urednika Severina Šalija. Predvsem na nekatere strani v njegovem življenju, ki so pomembne toliko bolj, ker so se dogajale na področju kulture in so vsekakor manj znane. Moje pisanje ni grajeno na dokumentih

več »

Revija Rast, št. 3-4/2012

Katarina Udovč: Mlajšeželeznodobna peč za žganje keramike in raziskovanje na novomeškem Kapiteljskem griču

Na območju Novega mesta je bilo odkritih več arheoloških najdišč. Grobišča so večinoma že izkopana, še vedno pa potekajo izkopavanja gomilnega grobišča Kapiteljska njiva, ki je prav zato najbolj znano, saj o rezultatih raziskav vsakoletno poročajo mediji

več »

Revija Rast, št. 1-2/2012

Borut Križ: Železnodobna situlska umetnost Novega mesta

več »

Revija Rast, št. 1-2/2012

Mitja Sadek: Pietati litterisque: Za spoštovanje in znanje

več »

Revija Rast, št. 1-2/2012

Matjaž Ravbar: Pregled zgodovine Osnovne šole Bela Cerkev

več »

Revija Rast, št. 6/2011

Goran Milovanović: Pol stoletja Forma viva

več »

Revija Rast, št. 6/2011

Franci Koncilija: Razmišljanje ob 100-letnici rojstva pesnika Severina Šalija

več »

Revija Rast, št. 6/2011

Miha Japelj: Globoki, večni in neusahljivi spomini na mojega očeta

več »

Revija Rast, št. 5/2011

Aljoša Vrbetič: Območje gradu Grm na poti revalorizacije

več »

Revija Rast, št. 5/2011

Alenka Lamovšek: Jurjeva domačija – prostor doživetij

več »

Revija Rast, št. 5/2011

Dejan Vončina: Partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe Franjo Veselko

več »

Četrta številka, leto 2011

Matjaž Ravbar: 2. Pokrajinski štab Teritorialne obrambe Dolenjske

Letos minevata dve desetletji od osamosvojitve Slovenije in ob okrogli obletnici se spodobi prikazati vojno dogajanje ob osamosvajanju na Dolenjskem oziroma na območju 2. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe (PŠTO) dolenjske pokrajine, ki je obsegal ozemlje takratnih občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ter Trebnje.

več »

Četrta številka, leto 2011

Anja Rebolj: Pihalni orkester Krka

Od pihalnega orkestra sindikalne organizacije Novoles – Straža do pihalnega orkestra Krka: pregled delovanja, misli in idej orkestra med letoma 1990 in 2011

več »

Četrta številka, leto 2011

Jurij Božič: Novo mesto in okolica z diahronega vidika: Nekaj onomastičnih razlag

Dolgo je bilo uveljavljeno mnenje (prav vse do 17. ali celo 18. stoletja), da smo vsi potomci enega samega ljudstva, ki je v pradavnini govorilo hebrejsko – jezik, ki ga naj bi ga ustvaril Adam, ko se je sprehajal po Edenskem vrtu, in vsemu, kar je ugledal, pripisal ime.

več »

Druga in tretja številka, leto 2011

Miklavž Komelj: Protislovja novomeške pomladi

več »

Druga in tretja številka, leto 2011

Ivanka Počkar: Jerbasi, verbusi, korbe, kurbe, korbce, šibnce, locnke, košare, koši …

več »

Druga in tretja številka, leto 2011

Matjaž Matko: Kočevski slikar in kipar Michael Ruppe

več »

Prva številka, leto 2011

Borut Križ: Kapiteljska njiva – 25 let kasneje

Četrt stoletja zavarovalnih arheoloških izkopavanj na novomeškem prazgodovinskem grobišču

več »

Prva številka, leto 2011

Anja Mlakar: Dolenjske novice in knjigotrška ponudba na Dolenjskem (1885–1919)

Dolenjske novice so bile v času svojega 35-letnega izhajanja edini lokalni časnik na Dolenjskem. Imele so visoko naklado in široko ciljno občinstvo, osredotočale pa so se predvsem na območno dogajanje. Ker so zaradi svoje razširjenosti in široke zasnove gotovo imele določen vpliv na okus, želje in potrebe bralstva, so lahko posledično tudi vir za različne raziskave lokalne zgodovine in knjigotrške ponudbe na Dolenjskem ob koncu 19. ter v začetku 20. stoletja.

več »

Prva številka, leto 2011

Boštjan Pucelj: Cvetko Tramte – Fotko: »Šel sem v Klagenfurt, pridem takoj.«

»17 lejt pa pu je star, in se ni nikol pokvaru, pa viš, štirindvejset ur na dan skus igra,« je na kratko obmolknil in dodal: »radio Sraka«.

več »

Četrta in peta številka, leto 2010

Marija Mercina: Ciril Kosmač na Dolenjskem

več »

Četrta in peta številka, leto 2010

Dejan Vončina: Partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe Maksimilijan Zupančič – Milijan (1911 – 1968)

več »

Četrta in peta številka, leto 2010

Andrejka Vabič Nose: (Na)slikati nevidno

več »

Četrta in peta številka, leto 2010

Darja Peperko Golob: Miran Jarc in novomeška knjižnica – Ob njegovi 110. obletnici rojstva

več »

Tretja številka, leto 2010

Marija Prašin Kolbezen: Tradicionalna arhitekturna tipologija v Beli krajini – območje občine Črnomelj

več »

Tretja številka, leto 2010

Jakob Polenšek: Občinske volitve v Novem mestu med obema vojnama

več »

Tretja številka, leto 2010

Janez Kramarič: Odstiranje zabrisanega spomina

več »

Tretja številka, leto 2010

Milček Komelj: Zahvala za priznanje častnega meščanstva

več »

Prva številka, leto 2010

Janez Weiss: Viniška republika

več »

Prva številka, leto 2010

Dejan Vončina: Fotograf Vinko Bavec (1899 – 1969)

več »

Prva številka, leto 2010

Darja Peperko Golob: Posebne zbirke boga Komelja za novo tisočletje

več »

Druga številka, leto 2010

Matjaž Brulc: Mladi prostor za sodobno umetnost

več »

Druga številka, leto 2010

Anita Matkovič: Ljudska noša uskoškega prebivalstva Bele krajine
(s poudarkom na ljudski noši pravoslavnega prebivalstva Bele krajine v vaseh Bojanci, Marindol, Miliči in Paunoviči)

več »

Druga številka, leto 2010

Matjaž Matko: Gostilne in birti v Koprivniku

več »

Druga številka, leto 2010

Stanislav Južnič: Žužemberški knez, velik podpornik znanosti

več »